V partnersko terapijo se običajno vključi par, ki se vrti v začaranem krogu stiske in bolečih občutkov, čeprav si oba partnerja želita pomiritve in povezanosti. Zaljubljenost ju je pripeljala skupaj, da bi zacelila svoje še neozaveščene rane in zaživela varen, sproščen, ljubeč odnos. Včasih pa partnerjema pretekle izkušnje onemogočajo, da bi se sprostila, povezala, zaživela iskren odnos. Živita v strahu, poniževanju, izogibanju bližine. V takšnem vzdušju oba zelo trpita.
Partnerska terapija je prostor, kjer partnerja s pomočjo terapevta spregovorita o svojih čustvih, doživljanju, pričakovanjih. V varnem in strukturiranem pogovoru, kjer ni prostora za poniževanje, začneta govoriti o svojih občutkih in globljih potrebah. Pomemben del partnerske terapije je ozaveščanje, pogovor o preteklih izkušnjah. Partnerja ob tem spoznavata preteklost drug drugega in tako lažje postaneta sočutna drug do drugega. Terapevt jima s svojim zanimanjem za vsakega izmed njiju predstavlja nekakšen model, kako na ustrezen način, spoštljivo prihajati v odnos, se ga veseliti in ga odkrivati v vsej globini.
Cilj partnerske terapije je, da partnerja skupaj prideta do točke, ko preteklosti nima več moči, da bi jima vzela varen odnos, v katerem si bosta dovolila čutiti, a se vseeno vedno znova odločala, da si bosta pripadala in se podpirala.